Wakeboarders!

Since we have no wake park in Slovenia and growing number of riders we decided to organise first Quiksilver Slovenian Wakeboard Nationals. The Slovenian state championship will be sanctioned by WWA Europe and will be conducted under the World Wakeboard Association wake park rules and format. For more information, please go to: http://www.wwa-europe.com/rules-and-format.html

Riders entering this contest will receive National ranking points only, not world ranking points as previously stated. The competition will take place on 26th September 2009 divided into the following groups: boys and girls U13, men U19, ladies U19 and ladies open no limits and men open no limits.

We will take care for food and drinks, free camping and a party with DJ.

You are all welcom to come to ride, support the event and enjoy on Plank See.

Na spodnjih linkih je prijavnica, kate si prenesete,  izpolnite ter  posljete na

info@wakeboarder.si

SLOVENIAN_NATIONALS_2009_REG_FORM-SLO

SLOVENIAN_NATIONALS_2009_REG_FORM-ENG

Move in and enjoy!!!

Life!!! that s it

v sodelovanju z

Kot sem omenil že v prejšnem reportu, smo šli na pot jaz, Simon in Mare. Prvo, kar smo si hoteli ogledat je bil sončni vzhod v Sanurju, a ga na žalost nismo vidl zaradi nizkih oblakov. Nato smo krenili ob obali proti vzhodu, natančneje proti Tirta Gangga, kjer smo si najprej poiskali prenočišče z prekrasnim pogledom na riževa polja (slika 1). Nato smo se odpravili na goro Amlapura (slika 2,3,4), pot na goro vodi samo po stopnicah in sicer 1850 stopnic (nasledji dan smo imeli  vsi zatečena meča). Razgled z gore je bil prečudovit nad vsem Balijem. Nato smo se vrnili v Tirta Gang na kosilo, po kosilu pa je sledilo kopanje v naravnih bazenih, seveda smo z skoki v vodo navdusili vse domacine in nekaj turistov, ki so se nabrali okoli nas (slika 5, 6, 7)      

Naslednje jutro smo po zajtrku odšli na treking po riževih poljih. Sprva smo hoteli najeti vodiča, a se nam cena ni zdela primerna, zato smo se odpravili kar sami. Najprej smo videli otroke, ki so si prali zobe, nato pa gospodinje pri pranju perila v potoku, ki priteče iz hribov. Mimo njih nas je pot vodila na prvi hrib, z super razgledom na širna rižova polja (slika 8,9,10). Po dobri uri hoje nas je ustavil mladenič ter nam ponudil sveže kokose, seveda smo bili takaj za, nato pa je poklical svojega očeta, ki je bil star ca. 60 let, ta gospod je splezal na 15m visok kokos in nam odsekal dva komada. Mleko je bilo perfektno, meso pa še boljše, jedli smo ga z žlico kot bi jedel jugurt. Seveda pa sva se z Maretom mogla sprobat v plezanju na kokos, kar pa lahko zatrdim, da je kar zahtevno opravilo (slika 11). Nato smo zajahali ponovno naše jeklene koničke in se odpravili po severovzhodni obali proti mestu Amed. Ta kraj slovi po čudovitih koralnih grebenih za potaplanje. Mi smo se potopili blizu potopljene japonske ladje. Med potaplanjem sem imel ves čas na jeziku vauuu !! Simon, dej slikaj to, a na žalost nimamo vodne opreme za fotografijo. Proti večeru smo se odpeljali čisto na sever v Ear Sani, kjer smo prenočili.                                                                  

S severa smo se odpravili, po notranjosti otoka, nazaj proti jugu. Najprej smo šli na ogled dveh slapov. Prvi je bil suh kot poper, saj tu ni deževalo že pol leta, na naslednjem smo imeli več sreče, že med samim obiskom je namreč deževalo, slap je bil osvežujoč…. (slika 12 ). Nato smo nadaljevali proti prvim dvem jezerom, ki ležita na prelazu 1350m, kjer smo imeli kosilo (slika 13). Bilo je precej hladno, tako da smo se spustili na drugo stran prelaza, k tretjem jezeru. V večernih urah smo prispeli nazaj v Kuto (kaos, enkup folka, lokalov, žurov…..), a vseeno srečni, da smo doma ha ha??  Sedaj pa par dni surfanja, nato pa potovanje na otok Gili Air, kjer ni nobenega prometa razen konjev, ne policajev, zakonov… skratka free. Kaj več o tem pa naslednjič…

Intro – teaser

Špice

Brandon Semenuk - 1st